Substantiw
z Kitakija
Wobsah |
Přiznamjenja
Jeho wažniše přiznamjo je skłonjujomnosć, kotrež so ze sufiksami stanje. Eksistuja tři typow skłonjowanskich sufiksow: jedyn za čisło, a jedyn za pad. Třeći typ sufiksa faktisce je konjugaciski, dokelž wupraji čas.
Nimo toho substantiw móže jedyn ze sćěhowacych kóncowkow měć:
kóncowka | ród | modele |
---|---|---|
-i | žónski | Sans.: -ī/-nī, Rom.: -i/-ni; Malt.: -i (#1); Kvn.: -i (#2) |
-o | neutralny | Sl.: -o #3 |
-u | muski | Div.: -u (#4); Malt.: -u (#5); Kvn.: -u (#6), Klk.: -u (#7) |
- #1: vuci "hłós"
- #2: W quendi 'Elbenfrau', aini 'Heilige', heri 'Herrin, Frau', tári 'Königin'
- #3: Rus.: вино [vino], Pl./Sor.: wino, Čěsk./Słwk.: vino
- #4: Gt.: sunus, Lit.: sūnùs, Sans.: sūnus, St.Jendźel./Frs./Pld./St.Něm.: sunu "syn"; Germ.: magu 'Sohn'
- #5: seklu "lětstotk"
- #6: W quendu 'Elbenmann', ainu 'Heiliger', heru 'Herr, Meister', hanu 'Männchen, Mann'
- #7: manu "muž", abu "ja", ebu "ty", ibu "wón", su "so" Rěč wunamakana wot Markus Heupel
Jenož mało nimaja tajku wokalnu kóncowku. Ale słowotwórba móže činić, zo samo wone přijimuja znajmjeńša njeneutralnu kóncowku zo by ród wuprajić. Na př.: kaw "howjado" > káwi "kruwa".
Za čas nałožowanja słowotwórboweho systema so móže změna roda stać.
Rozeznawanje rodow so je za čas wuwića Kitakšćiny změniło.
Rozdźěle / únsuri
Zwěrjata a čłowjekojo / êlukori va gúmori
Jeli dźe w zdónku wo žiwoch kotryž so po splahu rozeznawa (na př. kóń, pos a.d.), bazowa forma kónči na -o (Wona jenož naspomni družinu), forma na -i je žónska a forma na -u je muska po splahu potrjecheneho bytosće (zwěrjo abo čłowjek). Forma za potomnika so twori z pomocu sufiksa -ok-, na př.: ádvo "kóń" > ádvoko "žrěbjo". Jeli je trěbno, tež tu je móžno rozeznawać po splahu, kaž před tym naspomnjene.
Rostliny / zóltukori
Jeli dźe wo rostliny, je móžno rozeznawać mjez rostlinami a jich płodami. To so po štyrimi wašnjemi stanje.
- Słowo za rostlinu kónči na -i abo -u, a potrjecheny płód kónči na -o, na př.:
Bazowa forma | Woznam | Wotwodźenska forma | Woznam | Etymon |
---|---|---|---|---|
kílni | dub | kílno | žołdź | Arm.: kalin (gen.) kalnoy; kalni;
Lit.: gylė, gìlė, St.Pr.: gile |
indímu | citronowc | indímo | citrona | Knjr.: indimu |
icúŋi | oranžowc | icúŋo | oranža | Knjr.: icunga |
- Słowo za płód kónči na jednym z móžnych kóncowkow. Potom słowo za rostlinu so twori z pomocu sufiksa -ilć- (z Snč.: -íłč). Płód njerosće na štomje, ale na kerku abo něčo tajke.
Bazowa forma | Woznam | Wotwodźenska forma | Woznam | Etymon |
---|---|---|---|---|
málseŋi | holanska jahodka | málseŋ-ilći | kerk z holanskimi jahodkami | Snĉ.: mal´sëŋ / mal´sëŋíłč |
kémkwi | kosmačka | kémkw-ilći | kosmačkowc | Snč.: qemk´w / qemk´wíłč |
tílkwo | truskalca | tílkw-ilćo | truskalcowa rostlina | Snĉ.: t´il´ëqw / t´il´ëqwíłč |
rétki | rjetkej | rétk-ilći | rjetkej (rostlina) | Cig.: retka (Pl.) retki |
pápu | bob | páp-ilću | buna | Fin.: papu |
brámlu | ćernjowka | bráml-ilću | ćernjowc | Skot.: brammle [braml] |
malíni | malena | malín-ilći | malenowc | Rus.: малина [malina] |
pómsi | tomata | póms-ilći | tomatowc | wun. |
- Słowo za płód kónči na -o. Rostlina so twori z pomocu -púmu "štom" abo podobneje zestajenki.
Bazowa forma | Woznam | Wotwodźenska forma | Woznam | Etymon |
---|---|---|---|---|
áplo | jabłuko | àplo-púmu | jabłučina | Pld.: Appel |
- Baza je płód, kotryž rosće na štomje. Rostlina so twori z -aswu (z: Ačum.: aswu 'tree')
Bazowa forma | Woznam | Wotwodźenska forma | Woznam | Etymon |
---|---|---|---|---|
áplo | jabłuko | ápl-aswu | jabłučina | Pld.: Appel |
bátili | slowka | bátil-àswu | slowčina | Ačum.: batdi; batdilóo |
Słowa kotrež móžeja pódla toho stać / nàbi-détatvari sónori
Indefinitny artikl njeeksistuje; eksistuje jenož definitny artikl tla za wšě splahi, pady a čisła. Wón přeco steji před potrjechenym substantiwom. Jenož so móže wotwodźenki na -a njebazoweho tabeloweho pronomena, numerala a adjektiwa w tu naspomnjenym slědźe mjez to sadźić, na př.:
tla kum tlústari peosori | tři tołste psy |
tla témilanari śaś kárari mícori | tudyše šěsć čornych kóčkow |
Jeli prědku steji tabelowy pronomen na -e abo -a kaž na př. téme, núje, kve, náne, jóŋke abo téma, núja, kva, nána resp. jóŋka, potom ženje so njemóže artikl wužiwać, na př..:
téme gúrda gójro | tute hrozne dźěćo |
kveri pit láwl-ajpari línturi | kotre pjeć rady spěwacych ptakow |
Samsnje tež artikl ženje njesteji při wužiću někajkeho posesiwneho pronomena, na př.:
múde míci tenjáwka | moja kóčka mjawča |
énsaj múa zívajko | w mojim bydlenju |
Adjektiw tež móže sćěhować, ale tabelowe pronomeny téme hač jóŋka, numeral a artikl tla ženje njemóžeja, na př.
tla gao íśiri tlústimari | dźewjeć pumpatych žonow |
núje mója bámbo cádla | tute rjane dźěćo syte |
Nimo horjeka naspomnjenych słowow tež prepozicije jako subklasa apozicijow steja před potrjechenym substantiwom, na př.:
úpsaj tla àplo-púmu | na jabłučinje |
béjsaj tla gjúpa pójku | při hłupym hólcu |
Ale postpozicije jako druha subklasa apozicijow přeco dyrbja po substantiwje sćěhować, kotryž potom so w postpozitiwje jewi, na př.:
vípsal góril úpvosaj | na wysokim mosće |
kum díparil tóvuril béjvosaj | př třoch hłubokich jězorach |
PŘI: Ty wěsće sy tu dohladał, zo w tajkich padach słowoslěd Kitakšćiny scyła wjace njeje podobna k Esperantiskemu abo serbskemu. To scyła je typiska za tajke konstrukcije, kotrychž model so w finougriskich, turkskich a druhich aglutinowacych rěčacj jewi.
Bjezkóncowkowe substantiwy / paántasari nàmi-sónori
słowa | synonimy | esperantsce | serbsce | etymon | |
---|---|---|---|---|---|
1. | átah | bápu, tátu | patro, paĉjo | nan, papa, nank | Hur.: at'aj, Ur.: atë, Gt.: atta, Het.: attas,
Gr.: atta, Lat.: atta, Alb.: atë, … |
2. | doj | cúi | paro | par | Vj.: đôi |
3. | feŋ | dáku, wádo | danko | dźak | Jendźel.: thank |
4. | kaw (<kaú) | bovo | howjado | Jendźel.: cow, Sur.: kaw, Pld.: Kauh | |
5. | vôvaw | peóso | hundo, hundeto | pos, psyk | Něm.: Wauwau |